Tvoi tshchatel’nye tsifry,
I tvoi vzgliady na chasy.
Ty zhdesh’ odobrennykh reshenij i gotov;
Konechno, ty znaesh’ vsegda,
V kakuiu storonu skloniatsia vesy,
No vse li ehto?
Kak vse prekrasno na bumage,
Kak legko sledovat’ slovam.
Kak prosto sdelat’ tak, chto ty nepogreshim.
No esli ty khochesh’ vojti,
Kak ty vstretish’ zdes’ tekh, kto snial grim?
Zdravstvuj; menia zovut smert’.